V začetku leta 2003 sva s Kovom uvedla novo rubriko Ura trenda. Prva tema je bil Hip-hop.
Ja, to so bili časi slovenskega hip-hop/boybanda Game Over in ameriškega hip-hop/raperja Nelly-ja.
Monthly Archive for junij, 2006
Kreativnost, agilnost, prilagodljivost in podobne lastnosti malih podjetij naj bi bile za največja podjetja praktično nedosegljive. Kljub temu se v večini najuspešnejših korporacij trudijo to spremeniti. V Googlu za to skrbi Marissa Mayer – po mnenju mnogih izredno pomemben dejavnik Googlovega uspeha. Njen recept:
Ideje prihajajo iz povsod: Google pričakuje inovativnost tudi v računovodskem oddelku (upajmo, da to ne bo pripeljalo do drugega Enrona/Worldcoma itd., saj se izraz “kreativno računovodstvo” uporablja za stvari, ki lahko pripeljejo do raznoraznih balonov, ti pa pod pritiskom radi počijo).
Deli vse, kar lahko deliš: Vsaka ideja, vsak projekt, vsak deadline je s pomočjo intraneta dosegljiv vsakemu zaposlenemu.
Pri zaposlovanju ima potencial prednost pred izkušnjami: Njihovi zaposlitveni oglasi so v bistvu zapletene matematične uganke oz. matematični lov na zaklad, da gre za Google se ponavadi izkaže šele na koncu.
Dovoljenje za uresničevanje sanj: vsak zaposleni pri Googlu lahko 20% svojega časa (en dan v tednu) porabi za lastne projekte – polovica novih storitev prihaja iz teh 20%.
Inovacije, ne takojšna popolnost: Novi projekti so hitro zunaj, vendar vedno v “beta” (testnih) verzijah, šele po daljših “beta” obdobjih je na vrsti široko dostopna storitev.
Uporabljaj merljive podatke: Marissa pri prezentacijah noče slišati stavka: “Meni osebno se zdi…” Raje sliši: “Podatki o temintem kažejo, da ljudem manjka…” Razlog je (pomoje) večja možnost uspeha projekta.
Kreativnost rabi omejitve: Daj ljudem vizijo, pravila, kako priti tja in časovne roke. V to sem absolutno prepričan. Kar koli sem v življenju počel brez rokov, je izpadlo velika tema.
Poskrbi za uporabnost in uporabnike, ne za denar – ta bo prišel sam: Roko na srce, vse večje internetne zgodbe v zadnjem času so narejene po tem kopitu. YouTube je dobil ogromno denarja od skladov tvegane kapitala – kako služi denar? Zaenkrat samo z enim oglasom – dvomim, da pokrije kak pomembnejši strošek. Skype – prometa 60 mio EUR, prodan za 2,4 mrd EUR – logika? Uporabniki – pri obeh.
Ne sesuvaj projektov – združuj jih: Vsaj koščki oz. delčki projektov so uporabni v kombinaciji z drugimi.
Nekaj že mora biti na tem.
Tole pa je moj izdelek. Tema oddaje je bila najverjetneje “alternativa” ali pa nekaj podobnega.
Zmontirano konec novembra 2002, predvajano kmalu za tem. Ostali del odjavne špice je praktično isti, kot pri ostalih prispevkih.
Kratek test, izveden kot vzporedno iskanje v Googlu in Asku je pokazal, da pri Economistu ne vejo o čem govorijo. Kar se mene tiče, je Google še vedno zakon!
Prebral sem zanimiv članek o spletnih iskalnikih na strani angleškega Economist.com. Predvsem se mi je “dopadla” preprostost s katero je novinar razdelil iskalni trg:
Google – izreden matematičen algoritem, ki temelji na številu povezav na določeno stran;
Yahoo! – želi svoj kos pogače odrezati s pomočju “social-networking-a” – to pomeni, da če iščem luč, mi bo (ob pogoju, da jaz in moji prijatelji uporabljamo vse živo njihova orodja) njihov iskalnik poiskal luč (oz. trgovino/proivajalca) z lučmi, ki se bo ujemala z mojim okusom (npr. Google pa bi našel samo najpopularnejše trgovine/proizvajalce z lučmi);
Msn – je še zadaj, vendar je baje Microsoft že dostikrat dokazal, da zna dohiteti tekmece z različnimi prijemi;
Ask – naj bi imel podoben alogritem kot Google, vendar s to razliko, da še posebaj ocenjuje strani iz katerih prihajajo povezave – v primerjavi z Googlom, naj bi bili njegovi zadetki bolj strokovni oz. preprosto boljši. Avtor gre še celo korak dlje: Ask je označil za nekakšen Apple med iskalniki.
Vsekakor dovolj, da “zalaufam” Ask Test – tokrat malce daljši in bolj natančen.