Tole zgodbo sem že pred časom nekje prebral. Res se mi zdi huda.
Modeliranje skupinske dinamike v človeški družbi …
Začnite s kletko, v kateri je pet opic. Znotraj kletke naj s stropa na vrvici visi banana, pod njo pa postavite lestev. Hitro bo ena od opic skušala splezati po lestvi proti banani. Vendar takoj, ko se to zgodi, njo in vse ostale opice polijte z mrzlo vodo tako močno, da banana ostane nedotaknjena.
Čez nekaj casa se bo še kaka opica skušala na enak način dokopati do banane ampak z enakim rezultatom, ker boste opice ponovno obilno namočili v mrzli vodi.
Kmalu bodo opice, čim se bo kaka od njih hotela lotiti banane, popadle po njej in ji to preprečile. Takrat lahko ukinete polivanje z mrzlo vodo.
Sedaj pa vzemite eno od opic iz kletke in jo nadomestite z novo. Ta se bo seveda spet hotela lotiti banane, a jo bodo ostale napadle in ji to – zaradi preteklih izkušenj – preprečile. Po še nekaj poskusih se bo naucila, da bo napadena vsakokrat, ko se bo skušala po lestvi približati banani.
Ponovno zamenjajte eno od starih opic z novo. Ta se spet poskusa povzpeti po lestvi, a jo ostale napadejo. Tudi prejšnja nova opica se z navdusenjem pridruži njenemu kaznovanju. Na ta način postopno zamenjajte vse stare opice z novimi. Vsaka od njih bo dobila batine, ko se bo skušala približati banani. Večina od opic sploh ne bo imela pojma, zakaj ni dovoljeno vzpenjanje po lestvi in zakaj sodelujejo v pretepu.
Ko ste zamenjali vso “staro garnituro”, nobena od navzočih opic nima izkušnje z mrzlo vodo in vendar si niti ena ne drzne splezati po lestvi do banane. Zakaj? Ker – kolikor one vedo – se to od nekdaj ne sme.
—
In tako nastajajo religije, pravila lepega vedenja, red v podjetjih, politika, vecne resnice …
Jp, opice smo…
