Monthly Archive for februar, 2007

BiinBa-jeva šola preživetja: Kadilci vs. Nekadilci

Ta epizoda Bi&Ba-jeve šole preživetja ni bila še nikjer predvajana. Ne vem več točno zakaj, ampak tako je. In kljub temu, da je posnetek star skoraj tri leta, se mi zdi še vedno aktualen…

Naročnik nama je naročil, da narediva nekaj na temo kadilcev, k čemur je (najverjetneje) dodal še cel kup nebuloz kako naj to narediva. Dodanim nebulozam sva se seveda potem vsaj še nekaj dni smejala kot dva kretena in (kot vedno) naredila po svoje.

Snemanje te epizode je bilo pa definitivno eno bolj zanimivih. Spet se je ponovila zgodba o cca. pol urni zamudi na snemanje. V bistvu je organizator Borut ekipo (snemalca in lučkarja) pripeljal v improvizirani studio (nek prostor za interno izobraževanje) potem pa naju rotil, da naj že greva tja, ker da ta dva sta pa res naporna. Kdo pa v tej hiši ni? Ampak res, naporna do amena. Seveda sva se opravičila za zamudo, se predstavila kot igralca, avtorja in režiserja. Nato posmehljiv: “Režiser? A ti sploh veš kaj je režiser?” In potem še na hitro dokazal, da nimava pojma o režiji. Potem sem se parafraziral, da režiserja ni, da bova pa midva poskušala razložit, kako sva si predstavljala, da naj bi stvar izgledala. Posmehi, tihi komentarji in podobno sranje so bili predvsem pogosti pri idiotskem lučkarju. Potem sem začel razlagat koncept in spet neki brezvezni komentarji. Tukaj sem pa odločno popizdil in povedal, da sva zajebala, sva zamudila, nimava pojma o režiji, samo najini ideji se pa ne smejat. Lahko rečemo, da sva midva bedna, ampak najino delo pa ni. V tem trenutku se mi zdi, da sva dobila snemalca na najino stran, kar je ključno. Lučkar je bil itak samo njegov wannabe prijatelj. Tu naj še povem, da je bil snemalec nek znan model, ki je sicer pogosto direktor kamere al bogzna česa vse (odtod vzvišenost). Ampak skozi snemanje je postal snemalec (kot vsi razen Pavleta – ampak to je že druga zgodba) najin prijatelj, svetovalec – kompa vglavnem. Snemanje smo zaključili v Bejliju (en od lokalov pri TV-ju). Snemalca sva seveda povabila na pijačo, vendar se mu je nekam mudilo (očitno le nismo postali take kompe :-), unga pezdeta od lučkarja pa tudi pozdravil nisem. To popoldne smo se ga ubili kot krave, ampak res kot krave. Zanimivost: med ubijanjem so me poklicali na razgovor za službo, kjer sedaj delam.

Še eno stvar je nujno omenit. Alenka – igralka v tej epizodi – je bila (najverjetneje) tudi tokrat obveščena, da bo snemala z nama, večer pred snemanjem (okoli 23h) in je kot prava umetnica morala še poiskat zamenjavo za delo v nekem lokalu… Ja, Alenka je carica.

Bralec misli

Joco Hud bere misli naključnim mimoidočim

Februar 2007

P.S. Doma je bil posnetek občutno svetlejši. Ga je potemnil Google?

Bi&Ba-jeva šola preživetja: Vesoljci


TV Slovenija, Štafeta mladosti, marec 2004

Priznam, da je najin imidž v tej epizodi na las podoben Žrebcem, a sva žal to ugotovila šele pri pregledovanju material oz. pri postprodukciji. Jebiga.

Etično vlaganje

V zadnji številki BusinessWeeka je bil med drugim tudi članek o preoblikovanje enih največjih, če ne največjih pa nedvomno najbolj zloglasnih Private Equity podjetij – The Carlyle Group. Za tiste, ki jih ne poznajo: v času ko so ZDA bile napadene in kasneje posledično napadle Afganistan in Irak so bili skladi, ki jih upravljajo lastniki večjega dela ameriške orožarske industrije, na njihovi plačilni listi pa so bili očka Gregorja Grma, Đon Mejđr, najbolj znani vlagatelji pa Savdska kraljeva družina. Michael Moore jih je bolj kot ne direktno obtoževal lobiranja za vojno, nekateri pa tudi kot scenariste napada na dvojčka. Kakorkoli že druščina treh ustanoviteljev naj bi imela izreden vpliv v Washingtonu.

Članek sem prebral mislim da v petek in mi še danes ne da miru. Razmišljam namreč o tem, kako se počuti človek oz. druščina miljarderjev, ki imajo možnost začeti vojno in zavoljo dobička to tudi izkoristijo. Problem je namreč v tem, da sem se še ne dolgo tega glasno čudil (mislim da) Norvežanom, ki so se bunili, ker njihov sicer sila uspešno upravljan pokojninski sklad vlaga tudi v orožarsko industrijo. Mislil sem si, kaj se pizdi raja nehvaležna. In sem se na ta račun tudi s parimi sporekel. Samo nisem imel prav. Če nihče ne bi kupoval delnic tovrstnih podjetij, bi bile cene nizke, investitorji nezadovoljni. Obseg bi se nedvomno zmanjšal. In nekdo mora začeti…

Tole je ta druščina:
Ustanovitelji

Da se razumemo: sem za dobiček, samo ne na račun vojne.

Bioterapija

O njej sem že pisal. In (očitno) bom še. Ker je stvar zanimiva. Sicer s pomočjo razuma se zdi stvar malce hecna oz. bizarna. Samo ko pa vidiš, pri čemu vse lahko pomaga… se počasi otreseš dvoma.

Problem imam, ker se (spet) ne morem ne znam povezano izražat. Najbrž je problem v tem, da sem pod vplivom nekakšnih življenskih naukov / resnic / nasvetov / ipd, ki sem jih pretekli vikend poslušal, zapisoval, seciral, premišljeval itd. v Kranjski Gori.

Da vama, draga bralca, prihranim pretirano bluzenje, ki bi nastalo kot posledica želje po obširnejšem tekstu, bom navedel tisti del misli, ki sem jih uspel zapisati:

  • Tudi Jezus je bil v bistvu bioenergetik – to so bili tisti “čudeži”. Čudeži so v narekovaju, ker čudežev ni.
  • Poslušanje intuicije je branje energetske informacije. (Ta zna bit sila ezoterična, ampak tudi miljarder Richard Branson v svoji avtobiografiji stalno govori o intuiciji…) Baje je tam več informacij kot na netu. Se je pa podobno kot brskat po netu, treba naučit tudi poslušat intuicijo.
  • Vse kulture so poznale t.i. Bioenergijo – eni ji rečejo či, drugi prana, tretji duša itd. Nekakšna energetska osnova živih bitij pač.
  • Ustreznejše ime za demokracijo je DEMONkracija, saj krši prvi zakon narave: Zakon močnejšega.
  • Pazi kaj misliš, kajti to kar misliš delaš, to določa tvoje navade, te tvoj karakter in ta tvojo usodo.
  • Zlo ti lahko škodi le, če živiš v strahu.
  • Ne imet prekrižanih nog – zaradi cirkulacije.

Tole sem v zvezku označil z B-jem (za na blog).