Archive for the 'SamoAnaliza' Category

Od zadnje samoanalize je že cel mesec oz. trije videi. Tole pa je njih analiza:

Ravnotežje
Po dobrem odzivu na Čevlje (Teva je res zažgala) se kar nisem mogel spravit k novi epizodi. Fak. Ustvarjalna kriza pa take fore. Spet so bili problemi s svetlobo. Del krivde gre nedvomno oblačnemu vremenu, del pa mojemu blesavemu kadriranju. Premalo sem vmes gledal rezultate, to pa zaradi šibke baterije. Ja, tudi to se zgodi (da pozabiš nafilat baterijo). Na busu je bila najprej povsem neprimerna svetloba, skoraj sva že odnehala, ko na poti domov ugotoviva, da je na drugem busu pa povsem kul svetloba. In smo šli vse znova. Mejking of bi bil nedvomno bolj zanimiv od samega izdelka. Predvsem zato, ker sem se usral. Nekako se nisem počutil udobno glumit pred publiko, pa zvočna kulisa v busu je bila tudi (nepričakovano!?) glasna. Po drugi strani se je ideja z zapiranjem oči izšla povsem OK. Mimogrede: kolesarja sem posnel naslednji dan, še pred šihtom, kar je med tednom edina varianta naravne svetlobe. In ja, vse tiste ovinke odpeljem brez rok.

Test materiala
V nasprotju s prvimi tremi epizodami, je bila četrta oz. posebna izdaja brez pravega scenarija. Na Krvavec sem vzel nekaj idej v zvezi z vrstami smuči, predvsem pa predolge tekste in nekakšno idejo o okvirni strukturi videa. Na drugi strani sem imel probleme sam s sabo – šlo je namreč za moj prvi smučarski dan v sezoni (normalno bi jih tak čas imel že najmanj sedem). Ker je imela polovica produkcijske ekipe prvo prosto soboto od ustanovitve, sem moral najeti povsem svežo ekipo, ki pa je delo (kljub neizkušenosti) izvrstno opravila. Prej omenjeno scenaristično nedorečenost sem reševal z doslej najradikalnejšo montažo. Predvsem s časovnega vidika. Tokrat sem namreč dodajal vmesne kadre, ker zadeve drugače ne bi šle skupaj. Jureta bi pa tudi lahko malo bolje izkoristil. Vemo za drugič, da bo treba selebritije bolj vkomponirat. Nimam pa še povsem izdelanega mnenja glede dolžine videa (skrbi me, da je predolg).

Srečno 2010
Zamisel za video čestitko je prišla v zadnjem trenutku. Ideje so imele holivudske razsežnosti, ki pa smo jih bili (zaradi kratkih rokov) primorani delno omejiti. Ja, povsem običajen ustvarjalni proces. Rezultat sicer povzroča blažjo obliko diabetesa, ampak nič ne de, celo zaželeno je (glede na namen). Bistveno je, da je bilo prijateljem všeč – kot glavne razloge za to pa lahko naštejemo: svežo idejo, iMoviejevo montažo, lepo vreme v času snemanja in (seveda) nadvse simpatičen voditeljski par ;-).

Kaj pa ti misliš? Zapiši v komentarju.

Ozadje zgodbe: Pri stari mami (v življenju še nisem uporabil besede babica za svojo staro mamo) imajo ovce in koze. In sem jih šel pogledat in se zadrl beeeeeeee. Rezultat je bil totalno neverjeten. V trenutku je cela čreda pritekla do mene. Faaaaaaak! To bi moral posnet. Ah, jebiga. Pr mami sem izvedel, da so navajene pravnukinje, ki jim nosi kruh. Ok, so zdresirane. Torej lahko ponovimo! In sem poizkusil, vendar se ovce in koze očitno hitro učijo. Tega kretena smo že videle – nič ni prinesel, ko ga jebe, so si mislile. Na dodatne prošnje pa so se počasi le odzvale.

Posnet material je bil bolj za en penis, sem si pa iz tega naredil izziv. Se da iz takega materiala s par napisi in glasbo naredit nekaj vsaj malo gledljivega? Rekel bi, da ja. No pa še en nauk: vedno, ampak vedno snemaj, če je kakšna neumnost v planu, v drugo morda ne bo kul.

P.S. Opozorjen sem bil (tudi), da koze meketajo, medtem ko ovce beketajo. Bom vedel za drugič.

Žanrsko bi tale post najlažje opredelil kot “pozabil sem”.

Pozabil sem napisat komentar na Ranger Girl in zaključek poročanja s popotovanja:

Skeč je nastal v Zionu, bolj na začetku najine poti. V svoj novi blokec (Moleskine seveda) sem skiciral kadre, med snemanjem nekaj malega spremenil, v glavnem pa kar sledil scenariju. Snemanja sva se lotila po sončnem zahodu (sonce se je skrilo za gore), tako da sva imela kar nekaj problemov s svetlobo in smermi snemanja.

Izpadlo ok, vendar slabše, kot sem pričakoval med pisanjem – predvsem nad svojo igro sem bil razočaran (medtem ko sem bil nad Alenkino pozitivno presenečen:). No, pa tudi smeri sem mi zdi, da ne štimajo povsem… A kdo ve – je to fora osi (nekaj slišal o tem, razumel nikoli)?

Kljub vsemu pa je izdelek še vedno dovolj dober za objavo, sploh ob upoštevanju zgodnje faze učenja naših dveh junakov.

S temi vrtenji sva začela šele v Vegasu. Takoj po prvem je bil narejen koncept: zavrtela se bova povsod in na koncu zmontirala skupaj. Z napisi. Nekako sva se sporazumela na tri kroge, prvi počasen, drugi srednje, zadnji hiter. Površine so bile včasih neravne in blizu prepadov, rek, ali pa je bil prostor manjši – vse to pa je vplivalo na hitrost vrtenja. Počasen krog je bil mišljen kot nekakšna panoramska slika, vendar ko sem dal skupaj, nekako ni štimal. Ritem je bil neenakomeren, dolgo je bilo… Pa še nekaj je: pokazat sem želel, da sva uživala, to pa se vidi predvsem v hitrih krogih.

Davida in Kelly sem izbral, ker naju je komad spominjal na dopust. Največji vpliv ima najbrž videospot, ki se dogaja na Venice beachu, najini zadnji postojanki (od tam sva se zapeljala direktno na letališče). Glasbo sem navedel v videu in v opisu, celo snel sem jo prav z videa na YouTubu. Služim pa s tem tudi ne, tako da upam, da video ostane na YouTubu.

Pa še dodatek k prejšnjemu zapisu – natančneje komentar videa Warren Buffet eksperiment:

Malce sem razmislil o zapisanem. Fora mi je še vedno všeč, priznam pa, da konec šepa. Več jih je bilo, eden (dokler je bil le v glavi) tudi boljši, žal pa je izvedba še bolj šepala. Pacina v sebi enostavno nisem mogel predramiti in je tako ostalo pri najbolje izvedenem.