Cikel BiinBa-jeve šole preživetja je treba zaključit. Če se tega ne objavi, se preprosto dela krivica človeštvu.
Tokrat solo akcija. Nimam pojma kako je blo na snemanju… sem najbrž smučal :-)
Kovo, tvoj komentar z veseljem dodam.
Snemam, objavim, analiziram. Gledam, pokomentiram. Pametujem.
Cikel BiinBa-jeve šole preživetja je treba zaključit. Če se tega ne objavi, se preprosto dela krivica človeštvu.
Tokrat solo akcija. Nimam pojma kako je blo na snemanju… sem najbrž smučal :-)
Kovo, tvoj komentar z veseljem dodam.
Ta epizoda Bi&Ba-jeve šole preživetja ni bila še nikjer predvajana. Ne vem več točno zakaj, ampak tako je. In kljub temu, da je posnetek star skoraj tri leta, se mi zdi še vedno aktualen…
Naročnik nama je naročil, da narediva nekaj na temo kadilcev, k čemur je (najverjetneje) dodal še cel kup nebuloz kako naj to narediva. Dodanim nebulozam sva se seveda potem vsaj še nekaj dni smejala kot dva kretena in (kot vedno) naredila po svoje.
Snemanje te epizode je bilo pa definitivno eno bolj zanimivih. Spet se je ponovila zgodba o cca. pol urni zamudi na snemanje. V bistvu je organizator Borut ekipo (snemalca in lučkarja) pripeljal v improvizirani studio (nek prostor za interno izobraževanje) potem pa naju rotil, da naj že greva tja, ker da ta dva sta pa res naporna. Kdo pa v tej hiši ni? Ampak res, naporna do amena. Seveda sva se opravičila za zamudo, se predstavila kot igralca, avtorja in režiserja. Nato posmehljiv: “Režiser? A ti sploh veš kaj je režiser?” In potem še na hitro dokazal, da nimava pojma o režiji. Potem sem se parafraziral, da režiserja ni, da bova pa midva poskušala razložit, kako sva si predstavljala, da naj bi stvar izgledala. Posmehi, tihi komentarji in podobno sranje so bili predvsem pogosti pri idiotskem lučkarju. Potem sem začel razlagat koncept in spet neki brezvezni komentarji. Tukaj sem pa odločno popizdil in povedal, da sva zajebala, sva zamudila, nimava pojma o režiji, samo najini ideji se pa ne smejat. Lahko rečemo, da sva midva bedna, ampak najino delo pa ni. V tem trenutku se mi zdi, da sva dobila snemalca na najino stran, kar je ključno. Lučkar je bil itak samo njegov wannabe prijatelj. Tu naj še povem, da je bil snemalec nek znan model, ki je sicer pogosto direktor kamere al bogzna česa vse (odtod vzvišenost). Ampak skozi snemanje je postal snemalec (kot vsi razen Pavleta – ampak to je že druga zgodba) najin prijatelj, svetovalec – kompa vglavnem. Snemanje smo zaključili v Bejliju (en od lokalov pri TV-ju). Snemalca sva seveda povabila na pijačo, vendar se mu je nekam mudilo (očitno le nismo postali take kompe :-), unga pezdeta od lučkarja pa tudi pozdravil nisem. To popoldne smo se ga ubili kot krave, ampak res kot krave. Zanimivost: med ubijanjem so me poklicali na razgovor za službo, kjer sedaj delam.
Še eno stvar je nujno omenit. Alenka – igralka v tej epizodi – je bila (najverjetneje) tudi tokrat obveščena, da bo snemala z nama, večer pred snemanjem (okoli 23h) in je kot prava umetnica morala še poiskat zamenjavo za delo v nekem lokalu… Ja, Alenka je carica.
TV Slovenija, Štafeta mladosti, marec 2004
Priznam, da je najin imidž v tej epizodi na las podoben Žrebcem, a sva žal to ugotovila šele pri pregledovanju material oz. pri postprodukciji. Jebiga.
TV Slovenija, Štafeta mladosti, februar 2004
Ta epizoda Bi&Ba-jeve šole preživetja pa je definitivno ena boljših. Koortz, včasih se je treba tud’ mal pohval’t :-)
Še posebej sem ponosen na “gozd” v ozadju. Se mi zdi, da sem pozabil naročit “teren” oz. kombi in smo posledično morali improvizirati. Rešitev smo našli na vrtu OŠ Toneta Čufarja v neposredni bližini RTVja…
Za tole epizodo Bi&Ba-jeve šole preživetja pa moram nujno dopisat še vsaj krajši komentar. Šlo je namreč za eno bolj zabavnih snemanj, kjer so najini izbruhi smeha nekajkrat že močno načeli živce snemalca. Kot vedno si tudi tokrat nisem zapomnil imena snemalca, ampak že pred začetkom so naju opozorili, da gre za gospoda, ki je dobil neko nagrado, je stručko in bolj kot ne resne sorte. Midva sva predvidevam že na začetku vsaj malo zamudila in se s tem že predstavila v “odlični” luči. No, film je tastar’mu počil, ko “tipični neslovenec tipičnega športnega videza” pristopi. Tu sva se oba režala kot počena mačka in zadevo smo ponavljali v nedogled – ampak res v nedogled. Se mi zdi, da je na koncu popizdil celo vedno mirni in tolerantni organizator Borut. No poleg tega pa je bil problem še pri Basanovem “Olimpija!”, ki je bil dodan na samem snemanju. Tu se sam nikakor nisem mogel zadržati in zadeva se je ponavljala dokler niso že vsi (razen naju) z belim gledali.
Pisda, včasih takele neumnosti prav pogrešam.