Archive for the 'Biznis' Category

Biznis v Rusiji

Sem in tja si preberem kak članek iz BusinessWeeka, še malce redkeje pa iz angleškega The Economista. Slednjega malce težje spremljam zaradi relativno zapletene angleščine, ta res ni moj najmočnejši atribut.

No, pa sem vseeno pred kratkim prebral članek z naslovom “Dancing with the bear”. Govori o tem, kako zahodno evropska in ameriška podjetja prodirajo na ruski trg oz. o težavah in problemih s katerimi se pri tem srečujejo. Ničesar presenetljivo novega. Vseeno pa me je presenetil direktnost povzeteka oz. nekakšnega zaključka v smislu “Pravila za uspeh v Rusiji“:

1. Izogibajte se sektorjev, ki jih vlada dojema kot strateške.
2. Izogibajte se napačnih partnerjev: oligarhov, ki so to postali v 90ih, in ljudi blizu Putina, saj se znajo stvari po letu 2008 spremeniti.
3. Skleni “prava” prijateljstva, kar pomeni podmaži lokalne politike.
4. Investiraj dovolj, da ne izpadeš le “hitri zaslužkar”, vendar se izogibaj direktnemu spopadu z nekom, ki ima boljši mrežo prijateljev.
5. Bodi pripravljen na menjavo pozicij v času volitev.

Še vedno Divji Vzhod… Samo kaj, ko pa imajo nafto… plin… in posledično ogromen trg…

Tuš in Voljatel

Mirko Tuš je kupil internetnega operaterja Voljatel. Glede na to, da ima človek očitno nos za denar in glede na to, da je s Tušmobilom že nakazal prve korake v telekomunikacije, me poteza ni ravno presenetila. Se pa sprašujem, zakaj ni kupil tudi Izimobila, sedaj ko ga je Mercator s svojim Mmobilom tako elegantno prehitel. Prepričan sem, da ve zakaj. Sem pa tudi bolj ali manj prepričan, da zna biti Tuš prvi, ki bo ponudil 4play storitev. Se pravi internet, TV signal, fiksni telefon in mobilni telefon na en račun in po možnosti z opcijo, da ti bo gsm doma vlekel prek IP vmesnika, kot na primer BT Fusion. Mogoče si to (še hujšo konkurenco) bolj želim, kot pa napovedujem…

P.S. Pisalo se je tudi o nakupu ene od televizij. Tega pa najboljš ne razumem. Prej bi razumel nakup kakšnih on-line medijev… Mogoče pa rabi svetovalca :-)

Kako uspeti v Holywoodu – 2. del

To je nadaljevanje posta Kako uspeti v Holywoodu – ali kje drugje!. Naj na hitro obnovim vsebino oz. bistvo prejšnjega (in tega) posta. Tudi če “nevemkako” dobro investiramo, še vedno največ zaslužimo s svojim delom (razen izjem seveda). Zato napotki za hitro napredovanje. Pred nadaljevanjem branja priporočam branje prvega dela.

Torej novi napotki:

Ostanite v igri.
Ne dovoli si, da te trenutna jeza vrže s konja. Ljudje bodo nesramni, goljufivi ipd. Kakorkoli že – ne odnehaj zaradi drugih – razen seveda če nimaš boljše alternative, s katero boš plačeval račune.

Izogibaj se norih šefov.
Če povežemo s prejšnjim napotkom to pomeni, da ostaneš v igri ni nujno, da ostaneš v istem podjetju. Pričakuj marsikaj, vendar pa v primeru nadlegovanj ali žalitev vljudno zahtevaj spremembo. Če je ne bo, mirno odidi – brez nepotrebnih izbruhov.

Ohranite tarčo na “nišanu”.
Ko se ti zdi kakšno delo popolnoma pod častjo, se preprosto vprašaj: bom po tem korak bližje cilju? Če bo odgovor da, potem nadaljuj s kopiranjem, prepisovanjem, skeniranjem, kuhanjem kave ipd.

Ne govori veliko o sebi.
Nobenega ne zanima vsaka malenkost tvojega osebnega življenja, še posebej ne sodelavcev in šefa. Če ti to manjka, si poišči psihiatra ali kupi psa. Ko boš šef, boš lahko govoril o sebi v neskončnost. Na poti tja – poslušaj.

Izgled je pomemben.
Ocenjujejo nas po tem kako izgledamo. Tako je – jebiga. Ni se vredno boriti proti temu nesmislu. Torej, če si odvetnik, finančnik, slikopleskar ali igralec, se tako tudi obleci. In obleci se lepo. Za to ne rabiš bogastva.

Izstopaj zaradi odličnosti svojega dela.
Bodi dober v tem kar počneš. Naj površnost ne postane tvoje srednje ime.

To je bilo na kratko, malce daljši tekst pa lahko najdete tukaj.

Kreativnost v korporacijah

Kreativnost, agilnost, prilagodljivost in podobne lastnosti malih podjetij naj bi bile za največja podjetja praktično nedosegljive. Kljub temu se v večini najuspešnejših korporacij trudijo to spremeniti. V Googlu za to skrbi Marissa Mayer – po mnenju mnogih izredno pomemben dejavnik Googlovega uspeha. Njen recept:

Ideje prihajajo iz povsod: Google pričakuje inovativnost tudi v računovodskem oddelku (upajmo, da to ne bo pripeljalo do drugega Enrona/Worldcoma itd., saj se izraz “kreativno računovodstvo” uporablja za stvari, ki lahko pripeljejo do raznoraznih balonov, ti pa pod pritiskom radi počijo).

Deli vse, kar lahko deliš:
Vsaka ideja, vsak projekt, vsak deadline je s pomočjo intraneta dosegljiv vsakemu zaposlenemu.

Pri zaposlovanju ima potencial prednost pred izkušnjami: Njihovi zaposlitveni oglasi so v bistvu zapletene matematične uganke oz. matematični lov na zaklad, da gre za Google se ponavadi izkaže šele na koncu.

Dovoljenje za uresničevanje sanj:
vsak zaposleni pri Googlu lahko 20% svojega časa (en dan v tednu) porabi za lastne projekte – polovica novih storitev prihaja iz teh 20%.

Inovacije, ne takojšna popolnost: Novi projekti so hitro zunaj, vendar vedno v “beta” (testnih) verzijah, šele po daljših “beta” obdobjih je na vrsti široko dostopna storitev.

Uporabljaj merljive podatke:
Marissa pri prezentacijah noče slišati stavka: “Meni osebno se zdi…” Raje sliši: “Podatki o temintem kažejo, da ljudem manjka…” Razlog je (pomoje) večja možnost uspeha projekta.

Kreativnost rabi omejitve: Daj ljudem vizijo, pravila, kako priti tja in časovne roke. V to sem absolutno prepričan. Kar koli sem v življenju počel brez rokov, je izpadlo velika tema.

Poskrbi za uporabnost in uporabnike, ne za denar – ta bo prišel sam: Roko na srce, vse večje internetne zgodbe v zadnjem času so narejene po tem kopitu. YouTube je dobil ogromno denarja od skladov tvegane kapitala – kako služi denar? Zaenkrat samo z enim oglasom – dvomim, da pokrije kak pomembnejši strošek. Skype – prometa 60 mio EUR, prodan za 2,4 mrd EUR – logika? Uporabniki – pri obeh.

Ne sesuvaj projektov – združuj jih: Vsaj koščki oz. delčki projektov so uporabni v kombinaciji z drugimi.

Nekaj že mora biti na tem.

Original

Več o Marissi Mayer

Ask vs. Google

Prebral sem zanimiv članek o spletnih iskalnikih na strani angleškega Economist.com. Predvsem se mi je “dopadla” preprostost s katero je novinar razdelil iskalni trg:

Google – izreden matematičen algoritem, ki temelji na številu povezav na določeno stran;

Yahoo! – želi svoj kos pogače odrezati s pomočju “social-networking-a” – to pomeni, da če iščem luč, mi bo (ob pogoju, da jaz in moji prijatelji uporabljamo vse živo njihova orodja) njihov iskalnik poiskal luč (oz. trgovino/proivajalca) z lučmi, ki se bo ujemala z mojim okusom (npr. Google pa bi našel samo najpopularnejše trgovine/proizvajalce z lučmi);

Msn – je še zadaj, vendar je baje Microsoft že dostikrat dokazal, da zna dohiteti tekmece z različnimi prijemi;

Ask – naj bi imel podoben alogritem kot Google, vendar s to razliko, da še posebaj ocenjuje strani iz katerih prihajajo povezave – v primerjavi z Googlom, naj bi bili njegovi zadetki bolj strokovni oz. preprosto boljši. Avtor gre še celo korak dlje: Ask je označil za nekakšen Apple med iskalniki.

Vsekakor dovolj, da “zalaufam” Ask Test – tokrat malce daljši in bolj natančen.

Članek