Snemam, objavim, analiziram. Gledam, pokomentiram. Pametujem.
Poznate serijo Weeds?
Vsebina v enem stavku:
Seksi gospodinja in mati dveh otrok (prvorazredna milfa) prodaja ganjo v tipičnem kalifornijskem predmestju.
Tule pa je primer vrhunskega “product placement” oglasa v petem delu tretje sezone (gre za pogovor med gangsterjem U-Turnom in Nancy The Milf):
BTW: Tole sem imel že nekaj časa v planu izrezat in pretočit na YouTube, ko me je prešinilo – čak mal, to je zihr že gor. In je seveda res bilo.
 |
| From Jocohud.com |
Serija. O serijskem morilcu. In ja, ko zagusti, držiš z njim. Včeraj sem v šusu pogledal zadnjih pet delov prve sezone – skupaj jih je 12. Zgodba me je enostavno potegnila. Načeloma sem bolj za kakšen The Office (naslovov serij ne bom prevajal, ker bom v nasprotnem primeru slej ko prej prišel do butastih prevodov) ali pa Weeds, ampak ko sem bil še posebej zoprn, sem si zavrtel Dexterja. Njegovi problemi se vsekakor zdijo hujši. Ne vem pa točno, s čem me je pritegnil. Pa probajmo poiskat razloge:
No, definitivno je pomembna drugačnost – že samo ideja o serijskem morilcu je odfukana.
Zelo pomembno mi je tudi, da glavni lik ni žrtev – to me čisto vrže iz tira. Predvsem se mi liki v seriji ne smejo smilit. Tega res ne maram. Prepričan sem sicer, da lahko njegov lik interpretiramo kot žrtev svoje želje po ubijanju, ampak – jo vsaj (uspešno) rešuje. Se pravi ima problem, ampak ima zanj tudi rešitev (zelo radikalno – ampak je rešitev). Torej je usoda v njegovih rokah . To je kul.
OK. Kaj še…
Ostali liki. Bolj ali manj policaji in forenziki (je policist nadpomenka forenziku?). Ne sicer tako nenadjebljivi kot ekipa CSI – in to kljub temu da se zadeva dogaja v Miamiju, kjer sicer operira najbolj zajeban đinđer Horatio, ampak pustmo to, sedaj smo pri Dexterju oz. pri stranskih likih. Vsak ima nekaj… črnega… nekaj malo dexterskega… oz. vsak ima nek problem, ki ga pač rešuje kot ga najbolje ve in zna.
Pa Miami res deluje kul. Nekaj med Ameriko (mišljeno ZDA) in Kubo. Vsekakor boljš kot »m’glena Lublana«.
Aja, pa off (misli Dexterja). Off mi je kul. Artikulira misli. Težko je posnet, kaj nek lik razmišlja. Sploh če lik nosi masko. In kdo danes ne nosi maske. Vsi nosimo maske. Mogoče je pa ključ. Maska. Z njo se lahko identificiramo.
In kaj bi se lahko takole človek naučil iz gledanja Dexterja?
Definitivno učinkovitosti in fokusa. Model dela (uspešen forenzik) in ima zelo časovno potraten hobi. Obe glavni dejavnosti zahtevata veliko mero osredotočenosti. Ja, nič bluzenja po raznih portalih, fejsbukih, mejlanja bedarij… Da je fino delat nekaj kar te res veseli? Model je namreč strokovnjak za analizo vzorcev krvi – takih po stenah pa to… Hja no, vsi tud ne moremo testirat smuči in biciklov. Jebiga, ta bo težka.
Pa ne s svojo (oz. službeno), ampak z enbisijevo (NBC TV) serijo The Office.
Zanjo sem izvedel od prijatelja in to bolj kot ne po naključju – svetoval mi je namreč bibisijevo (BBC) verzijo. Mimogrede – bibisijevo sem si tudi začel “kupovat”, ampak je še nisem začel gledat. No, vrnimo se k enbisijevi varianti, ki je najverjetneje nastala za bibisijevo. Fenomenalna serija. Dejansko samo presežniki. Povsem neobičajna komedija, če je to sploh komedija. Nekaj med wannabe reality, dokudramo, sitcomom, standupom… V bistvu se ne da opisat – je treba gledat. Edina jeba je, da se ti lahko ustavi takoj na začetku, ker ti je kakšen od karakterjev tako hudičevo antipatičen. V bistvu je stvar podobna kajenju oz. cigaretam – v osmem razredu se nekaj siliš, čeprav ti smrdi kot hudič (v tem primeru, ker ti nekdo, ki so mu smešne podobne stvari kot tebi, hvali serijo), potem pa sploh ne opaziš, kdaj si postal zasvojen. Trenutno čakam (v bistvu čakava), da pride ven 19. del 3. sezone.
Aja, mogoče bi lahko za serijo rekel, da jo počasi začneš dojemat kot reality šou. Vsaj midva jo.
Uporabni povezavi:
The Office – domača stran
The Office – Webisodes
P.S. Še beseda o vsebini: dogaja se v – tako je, uganili ste – v pisarni!
Danes me je kolega Čukmajster opozoril na predfilm novega filma komika Sacha Baron Cohena. Omenjeni igralec – sicer voditelj oddaje Da Ali G Show na ameriški “elitni” TV HBO je sicer poznan po več likih: Ali G, že omenjeni Borat ter Bruno. Poleg tega pa je posodil tudi glas samooklicanemu kralju lemurjev Julianu v risanki Madagascar. Slednje me je popolnoma presenetilo. Omenjeni lik mi je bil daleč najbolj zabaven in niti pod razno nisem pomislil, da bi ga lahko sinhroniziral prav on.
Kakorkoli že, Ali G se mi je zdel zabaven tako v svojem showu kot v filmu, kljub z našega vidika neposrečeni šali o Slovenkah. Pomislite kaj dela šele Kazahstanu. Borat je po definiciji humorja veliko bliže Jackassom, ampak vseeno lahko pričakujemo smešen film – to sklepam po ogledu teh dveh trailerjev.