Archive for the 'Osebne finance' Category

Page 2 of 3

KD in njihovi vzajemni skladi

8. marec 2006 objavljeno v kategorijah Biznis and Osebne finance. 0 Comments

KD oz. KD Investmenst, kot DZU znotraj skupine KD, je bil vrsto let glavni jebač na slovenskem trgu vzajemnih skladov. Kdo še ni slišal za Rastka in Galilea? Vse je bilo super dokler je slovenski borzni trg naglo rasel. Jeba pa je s časom nastajala, ker sta omenjena sklada imela v svojih portfeljih (zaradi zakonskih omejitev vlaganja slovenskih VS le na domač borzni trg) vedno večje deleže tistih nekaj blue chip-ov (izraz za velika močna borzna podejtja v prvih kotacijah). Zakaj je to slabo? Ker je slovenski trg jebeno nelikviden. Ja, to pomeni, da če hočem prodati za par milijonov SIT delnic Mercatorja, si s tem takoj zbijem ceno delnice za par odstotkov. Nihče ne ve kako iz tovrstne ujetosti svojega uspeha (tolikšen tržni delež je vsekakor uspeh). Zato je KD tudi tako hitro prodal svoj delež v Mercatorju… Amapak to je bilo premalo, glede na ogromne odlive iz omenjenih skladov v zadnjem času, ki se po mojem mnenju dogajajo predvsem na račun na tem blogu že omenjenih razvijajočih se trgov. Človek se vpraša, kako bodo pa pri KD-ju nadomestili izgube prihodka iz naslova upravljalskih provizij? Ja, tudi oni bodo ustanovili podobne sklade. In res KD Delux. Najbolj zapleten in nejasen produkt na trgu vzajemnih skladov. Vseh časov. Ne poznam sicer razultatov, ampak ugibam, da so bolj za en k… Zakaj bi sicer sedaj ustvarili dva nova VS Novi trgi in Severna Amerika. Če vprašate mene, je bil že skrajni čas. O novih trgih ne bom še enkrat razpravljal – enostavno so moderni in jih človek mora ponuditi, če se gre posel z vzajemci. Podobno pa velja tudi za Severno Ameriko, ki zaradi svoje razvitosti na področju kapitalskih trgov tudi velja za popularno.

Človek (kot mali vlagatelj) pa se vendarle vpraša ali so ljudje, ki so toliko časa potrebovali za odgovor na razmere na trgu, sploh sposobni upravljati z njegovim premoženjem. Konec koncev gre pri upravljanju premoženja za pravilno reagiranje na spremembe na trgu – kapitala. Na trgu vzajemnih skladov se v zadnjem času niso izkazali. Zakoni posameznih trgov pa so si med seboj zelo podobni.

Borzni trgi v krizi?

7. marec 2006 objavljeno v kategorijah Osebne finance and Prebral sem. 0 Comments

Takole mimo grede prebiram članke o dogajanjih na različnih svetovnih borznih trgih. Da bo jasno: izogibam se dnevnih komentarjev, saj le-ti pokradejo preveč časa in največkrat ne kažejo nekih dolgoročnih trendov, ki se mi zdijo kot malemu varčevalcu pomembni. Iščem oz. pritegnejo me tako vedno članki, ki skušajo pokazati širšo sliko, morda celo nek dolgoročni trend. Če že nabijam o “gozdu in ne drevesih” bom skušal svoje videnje v grobem nakazati v naslednjih stavkih. Sam v grobem delim (iz vidika finančnega investitorja) svet na naslednje dele: ZDA, Zahodna Evropa, Vzhodna Evropa z Balkanom, Azija in ostali razvijajoči se trgi (razne Južno Ameriške države, JAR in podobna eksotika). Eno izmed pravil, ki se jih trudim držati je razpršenost naložb. To lahko dosežemo že z izbiro enega samega svetovnega vzajemnega sklada (npr. Beta, Prvi izbor…), zato o tem ne bi pametoval. Naslednja je poznavanje specifičnosti trga. To bi v našem primeru pomenilo usmerjenost na Balkan, če malce povdarimo svojo slovansko poreklo lahko naš pljunek nese celo do Rusije. Naslednja stvar, ki mi redno daje misliti oz. o kateri redno berem so Kitajci in njihov razvoj, ki se zdi vedno bolj neizogiben. V zvezi z njimi pa se človek vpraša, kako zaslužiti na račun njihovega razvoja. Obstaja več variant: vlaganje na Kitajske borze, vlaganje v ameriška podjetja, ki imajo tovarne tam, vlaganje v brazilska podjetja, ki skrbijo za veliko porabo surovin na Kitajskem, ali preprosto v podjetja, ki upravljajo premogovnike – teh oz. premoga v njih za Kitajce ni nikoli dovolj. Možnosti je torej veliko. Potem je tu še ZDA, kot daleč najbolj razvit trg kapitala na svetu, ki s svojo velikostjo in kompleksnostjo nudi nedvomno veliko možnosti za zaslužek.

Sedaj pa k temi iz naslova. Že nekja časa me skrbi, da so razvijajoči se trgi (vse razen ZDA in Zah. Evrope) čisto preveč popularni. Pravilo je namreč takšno, ko začnejo v nek sektor oz. v našem primeru v nek del sveta vlagati tudi najbolj konzervativni vlagatelji (pred kakšnim tednom, me je za mnenje o azijskih vzajemnih skladih spraševal finančno skrajno konzervativen bivši bančnik, sicer pa tudi oče mojega dekleta) je blizu korekcija oz. čas ko bodo donosi negativni. Torej EM (Emerging Markets) so skrajno popularni, kar je štala. Vseeno je težko govoriti, da bodo kar vsi omenjeni trgi medvedji (borzni izraz za padajoči trg), saj sem osebno prepričan, da vsi ti trgi niso med seboj tako povezani, da bi kar vse potegnilo k tlem. Tako se sam še vedno oziram proti Aziji, predvsem zato ker je bila Kitajska ena redkih držav z negativno rastjo na borznih trgih v zadnjem času (poleg Amerike in Slovenije). Danes sem prebral tudi članek, ki govori o hudičevo majhnih deležih denarja v ameriških vzajemnih skladih. To preprosto pomeni, da ni denarja, ki bi skozi nakupe gnal ameriške borzne trge navzgor. Jeba. Pravijo, da je smiselno počakati do jeseni. To pomeni, da se bo do takrat vse skupaj zrušilo (napoveduje se tudi do 20-30% korekcija), na vrhuncu pesimizma pa uletimo s svojimi tisočaki iz nogavic. Pravilo namreč pravi: Kupuj, ko vsi prodajajo in prodajaj, ko vsi kupujejo, ali povedano drugače – ne bit’ ovca. Bomo videli. Za konec še moje razmišljanje o Balkanu: Predvsem za države bivše Yuge velja, da so borzni trgi plitvi. To pomeni, da cene zaradi majhne ponudbe hitro poskočijo in na drugi strani tudi hitro padejo. Ker bodo ta trg napadli kar štirje slovenski vzajemci, verjamem da bodo (vsaj kratkoročno) indeksi rasli. Za preostali del vzhodne Evrope pa težko kaj rečem. Veliko je že raslo. Predvsem Rusija pa je zelo odvisna od nafte – o gibanju njene cene pa rapravlja cel svet.

Tako. Dobesedno, kot piše pod vrhom. Nikogar ni bilo v bližini. Le tipkovnica.

Balkanski skladi – nadaljevanje

3. marec 2006 objavljeno v kategorijah Osebne finance. 0 Comments

Vseh vas 1.236.287, ki ste prebrali post z naslovom Blakanski skladi ste morda opazili, da se je ena od napovedanih stvari zgodila. Da, s tem mislim friziranje začetnih donosov. Kljub temu, da sem zadevo pravilno napovedal, pa pri vsem tem nisem pokasiral niti tolarja. Da, pravilno ocenjujete, bil sem tečen. Da, spet ste pravilno ocenili – nekajkrat sem grdo zaklel. Vendar pa: Zadevo s KD-jevim Balkanom je bilo praktično nemogoče izvesti, zaradi nakazil in pristopnih izjav, ne vem pa kako je bilo pri Ilirikinem Vzhodna evropa. To me je pomirilo. Delno. Ker globoko v sebi vem, da je bila v mojem primeru stvar izvedljiva… ?!=#=”!$#!”%$?”#%)

Balkanski skladi

23. februar 2006 objavljeno v kategorijah Osebne finance. 3 Comments

Konec tega tedna oz. naslednji teden bo že mogoče vplačati solde v mislim da 5 slovenskih vzajemnih skladov, ki bodo svoje naložbe geografsko usmerili v Balkan. Očitno je stvar zelo vroča, če se je zanjo ”napalilo” kar pet (5) DZU-jev (družb za upravljanje). Donosi v državah, kamor bo večina skladov ciljala so bili v bližnji preteklosti več kot odlični, kar je najverjetneje tudi razlog za to evforijo.

Kar je pomembno varčevalca je seveda prihodnost. Moje razmišljanje na temo balkanskih borznih trgov bom po principu kmečke logike predstavil v nadaljevanju. Velik del omenjenih trgov je relativno nelikviden (predvsem bivša Jugoslavija), posledica tega bo po mojem mnenju hitra rast teh trgov – seveda ob predpostavki, da bodo DZU-ji uspešni pri prodaji točk balkanskih skladov. Se pravi če bo veliko denarja, bodo šle cene gor, ker so trgi plitki (malo ponudbe, malo povpraševanja). To je dobro. Naslednja stvar so vstopne provizije. Pri MP, KD in Ilirika skladih bodo na začetku nič %, kar je tudi dobro. Poleg tega računam še na dejstva, da DZU-ji takoj po ustanovitvi sklada frizirajo donose oz. lahko zaradi majhnosti sklada lažje premagujejo trg. Ok, to so bile pozitivne strani balkancev. Gremo na negativne. KD Victoria (hrvaški VS) v zadnjem času dosega nižje donose kot pa oba osrednja hrvaška indeksa – a nima KD razvejano mrežo analitikov po celotnem področju biše Juge? Zakaj jim ne gre? Ilirika JIE, recimo stvari prenaša veliko bolje – ja vem to sta drugačna sklada, ampak vseeno oba sta delniška in oba sta hrvaška. Se pravi Ilirika!? Hja, pri Iliriki Vzhodna Evropa (tako se imenuje Ilirikin balkanski sklad), pa me moti to, da bo vlagal tudi v Ilirikina hrvaška sklada – bo vlagatelj za ta del investicij potemtaktem plačeval dvojno vstopno provizijo in dvojno upravljalsko? Morda ja, upam pa da ne. Kar se tiče pa MP-ja, je pa hendikep nedvomno v primerjavi s prej omenjenima DZU-jema slabše razvita lokalna mreža. Kar pa je lahko tudi prednost za vlagatelja, ki morda zaradi tega ne bo žrtev sumljivo visokih stroškov povezanih podjetij in kar je še pomembneje žrtev sumljivih kupčij z nelikvidnimi naložbami. Ne pozabimo, da KD preko svojih povezanih družb upravlja sklade (polne nelikvidnih naložb) po velikem delu bivše Jugoslavije.

Opozorilo:
To je samo moje razmišljanje in ne priporočilo za nakup ali prodajo.
Sem lastnik točk VS Ilirika JIE, KD Victoria, ki bodo šle po moje še gor, sploh če boste dovolj vlagali v zgoraj omenjene sklade:-)

Osebne finance

20. februar 2006 objavljeno v kategorijah Osebne finance. 0 Comments

Odločil sem se, da bom na jochud.com vsake toliko napisal kakšno ugotovitev iz področja osebnih financ. Naj takoj na začetku malce bolj natančno definiram uporabljena termina: ugotovitve- zaključki, do katerih sem prišel na podlagi lastnih izkušenj, na podlagi prebrane literature, morda sem stvar celo sanjal, važno je le, da v času pisanja vanjo tudi verjamem; področje osebnih financ pa zajema praktično vse od tega koliko denarja naj človek nosi sabo, koliko kartic naj ima v denarnici, do njegovih naložb za potrebe pokojnine, plačevanja šolanja otrok (na Harvardu) ali pa plačilo heliskiinga na Aljaski (ali pa kje sredi Skalnega gorovja, ali pa v Kazahstanu) čez pet let, različnih zavarovanj itd. Ker ne živim sam, se bom najverjetneju kdaj dotaknil tudi urejanja skupnih financ, ki so lahko popolnoma nepomembne, lahko pa tudi hudičevo vplivajo na sožitje v partnerstvu. Mater sem tole pocukrano napisal. Jebiga. Gremo dalje.

Razlogov za tovrstno pisanje je več. Vsekakor se mi zdi smiselno o naslovni temi spremljati novice, ponudbo in trende, saj glede na to da je generacija, ki jo v glavnem sestavljajo naši starši, tako genialno pripeljala pokojninski sistem na sam rob treh pizd (ekskjuz mi frenč), da je vse kar bomo imeli od pokojninskega sistema en velik minus. Sedaj namreč plačujemo za penzioniste, ko bomo pa nabral dovolj gub, da bi lahko prevzeli njihova mesta pa bo pokojninski sistem nedvomno ali v treh p. ali pa tako spremenjen, da ven nikakor ne bomo dobili tega kar smo vložili. Ja, z vsakim penzionistom, ki jamra se gladko skregam. Ok, gremo dalje. Naslednji razlog je lahko tudi to, da pisanje o neki stvari, ki jo človek spremlja, spodbuja generiranje zaključkov in ugotovitev. Kot recimo tretji razlog pa lahko malce naivno rečem, da upam na komentar vsaj v primeru, ko bom (sicer bognedaj, ampak nikoli se ne ve) napisal kakšen težak idiotizem in me bo naključni ali pa nenaključni bralec preko komentarja pripeljal do razsvetljenja. No, vsekakor pa je glavni razlog to, da se moramo z denarjem ukvarjati vsi, kajti nihče nima boljše motivacije za to, kot njegov lastnik.

Morda za zaključek lahko še dodam, da se ne ukvarjam profesionalno z osebnimi financami, se pa z njimi ukvarjam vsak dan, saj sem oseba in v obstoječi družbeni ureditvi tudi besedi finance ne morem uiti. V bistvu tudi ti ne moreš, kajti tudi če boš dovolj dolgo časa bežal, te bo prek ko’ slej dohitela besedna zveza finančne težave. Ok, zdej sem zapametoval, ampak kot že rečeno – jebiga tak sem.

PS: Aja, pa še en razlog je. Pisanje postov je del terapije odvajanja od odvisnosti od CSI, Lost, NYPD (Sipowitz je car!) in vsega na Discovery Chanelu, ok ne vsega ampak velik… Upam, da mi uspe. Losta sem se napol rešil s tem, da sem našel vsebino vseh delov na njihovi uradni strani.